Zgodovina Gasilske zveze Žalec
ZGODOVINA GASILSTVA NA PODROČJU SAVINJSKE DOLINE
Zibelka gasilstva v naši dolini pa tudi širše je stekla, ko so na Spodnjem Štajerskem leta 1878 ustanovili Prostovoljno požarno obrambo Sv. Peter v Savinjski dolini, nato pa še leta 1881 Prostovoljno požarno brambo Žalec. V kroniki je zapisano, da so dovoljenje za ustanovitev društva dobili šele, ko so vlogi, napisani v slovenskem jeziku, dodali še nemški prevod.
Na pobudo narodnjakov so leta 1897 ustanovili Zvezo slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko, ki je imela sedež v Žalcu. Prvi predsednik zveze je bil Josip Širca, ki je kmalu dobil nalogo, naj po predpisih Deželne gasilske zveze v Gradcu napiše slovenski vežbovnik.
»Vežbenik zaveze slovenskih požarnih bramb na spodnjem Štajerskem« je prvič izšel leta 1899, leta 1908 pa še ponatis. Rokopis je hranjen v našem gasilskem muzeju. Knjižica je sedaj prava redkost in bi jo rada hranila marsikatera knjižnica. Vežbenik je uporabljala večina društev na podeželju in le v nekaterih mestih so še poveljevali nemško, čeprav je bil uradni jezik seveda nemški. V vežbeniku so bila poleg vaj še slovenska povelja za vaje z raznimi gasilskimi orodji.
V Žalcu je poveljevanje v slovenskem jeziku pri požarni brambi uveljavil že prvi predsednik Janez Hausenbichler, ki je leta 1888 uvedel slovenski jezik tudi v uradovanje, bil je namreč žalski župan.
Tako ima slovensko gasilstvo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika in narodnega obstoja. Čeprav je naloga gasilskih društev predvsem humana pomoč ljudem v nesreči, so imela v tem prvem obdobju predvsem narodno prebudni značaj.
Zveza je vzpodbujala ustanavljanje novih gasilskih društev in je kmalu štela 63 požarnih bramb iz vse Spodnje Štajerske. Uradno je prenehala delovati leta 1904 z ustanovitvijo Zveze slovenskih gasilskih društev v Ljubljani. Toda dejansko ni prenehala delovati do prve svetovne vojne, le vključila se je v Zvezo slovenskih gasilskih društev.
NASTANEK GASILSKE ZVEZE ŽALEC
Občinska gasilska zveza Žalec je bila ustanovljena v času, ko so se ukinjali okraji in formirale občine, imenovane komune. Ustanovni občni zbor takratne Občinske gasilske zveze Žalec je bil 29. maja 1955 v mali dvorani doma Partizan v Žalcu. Navzočih je bilo 64 delegatov.
V novoustanovljeni občinski zvezi je delovalo 32 prostovoljnih in 8 industrijskih društev, v njih je bilo 2660 članov. Od tega je bilo aktivnih 981 članov, 263 članic, 137 rezervnih članov, 41 častnih članov, 418 podpornih članov, 145 mladincev in 75 pionirjev. Po strokovnosti je bilo med njimi 30 gasilskih častnikov, 68 podčastnikov, 821 gasilcev, med njimi 92 gasilskih strojnikov. Svoje domove je imelo 15 društev, 10 društev je imelo gasilske garaže ali lesene ute, 7 gasilskih društev pa ni imelo svojih prostorov. V gasilski zvezi je bilo 12 gasilskih avtomobilov, 14 vprežnih voz na konjsko vprego, 34 motornih in 15 ročnih brizgaln.
V letu 1955 je bilo na območju zveze 8 požarov, od tega 3 večji, 4 manjši in en gozdni. Na požarih je posredovalo 93 gasilcev. Od začetka pa vse do danes se je število društev nenehno spreminjalo zaradi prenehanja delovanja (to velja predvsem za industrijska gasilska društva) pa tudi zaradi ustanavljanja novih. V gasilski zvezi je bilo 7 sektorjev: Gomilsko, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Vransko in Žalec. Največja sprememba v organiziranosti se je zgodila v letu 1999, ko je iz občine Žalec nastalo šest novih občin. Tedaj se je osem PGD in PIGD v novi občini Prebold odločilo, da ustanovijo svojo Gasilsko zvezo Prebold.
Prostovoljna gasilska in industrijska gasilska društva iz ostalih petih občin Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec pa so podpisala pogodbo o članstvu v enotni gasilski zvezi. Tako so preko petih občinskih poveljstev združena v Gasilski zvezi Žalec. Gasilska zveza Žalec v letu 2013 združuje 4296 članic in članov v 32 prostovoljnih in 1 industrijskem gasilskem društvu. Najstarejše gasilsko društvo je PGD Šempeter, ki letos (2013) praznuje 135 let delovanja, najmlajše društvo pa je PGD Zavrh pri Galiciji, ki je bilo ustanovljeno leta 1989.
Ker je področje Savinjske doline precej gosto naseljeno in tretjina prebivalcev živi v naseljih, je požarna ogroženost velika. Prvo poslanstvo gasilcev je varovanje in reševanje ljudi in premoženja. S svojim strokovnim delom smo vključeni v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Z reformo lokalne samouprave morajo občine skrbeti tudi za požarno varnost, s tripartitno pogodbo pa so izvajanje te dejavnosti zaupale prostovoljnim gasilskim društvom in Gasilski zvezi Žalec.