GASILSKA ZVEZA ŽALEC

Gasilska zveza Slovenije je za gostiteljico Kongresa v letu 2023 izbrala Gasilska zveza Žalec. Verjetno je bilo v veliko pomoč pri izbiri, da smo v preteklosti uspešno izpeljali 4 državna tekmovanja.

𝐆𝐚𝐬𝐢𝐥𝐬𝐤𝐚 𝐳𝐯𝐞𝐳𝐚 Ž𝐚𝐥𝐞𝐜

V času, ko so se ukinjali okraji in formirale občine, imenovane komune, je bila ustanovljena Občinska gasilska zveza Žalec. Ustanovni občni zbor je bil 29. maja 1955. V novoustanovljeni občinski zvezi je delovalo 32 prostovoljnih in 8 industrijskih društev. Največja sprememba v organiziranosti se je zgodila v letu 1999, ko je iz občine Žalec nastalo šest novih občin. Tedaj se je osem gasilskih društev, v novi občini Prebold odločilo, da ustanovijo svojo Gasilsko zvezo Prebold.

Prostovoljna gasilska in industrijska gasilska društva iz petih občin Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec so podpisala pogodbo o članstvu v enotni gasilski zvezi. Gasilska zveza Žalec danes združuje 4800 članic in članov v 32 prostovoljnih gasilskih društvih.

Gasilska zveza Žalec spada v Savinjsko-šaleško regijo, ki povezuje 4 gasilske zveze: poleg GZ Žalec še GZ Šaleške doline, GZ Zgornje Savinjske doline in GZ Prebold.

Spodnja Savinjska dolina je dolina v porečju spodnjega toka reke Savinje. Središče Spodnje Savinjske doline je Žalec, kjer je tudi sedež upravne enote. Spodnjo Savinjsko dolino sestavlja šest občin: Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko, v katerih prebiva skupaj preko 40.000 prebivalcev.

𝗚𝗮𝘀𝗶𝗹𝘀𝗸𝗶 𝗺𝘂𝘇𝗲𝗷 𝗚𝗭 Ž𝗮𝗹𝗲𝗰

Gasilska zveza Žalec ima v avli gasilskega doma v Žalcu muzej zelo bogato zgodovinsko zbirko. Muzej je bil ustanovljen in odprt leta 1981.

Zbrano gradivo gasilske dejavnosti od leta 1878, ko je bilo ustanovljeno prvo gasilsko društvo v dolini PGD Šempeter, do današnje novejše kronike na gasilskem področju je razstavljeno na okoli 100 kvadratnih metrih. V letu 2011 so s pomočjo evropskih sredstev kupili nove razstavne vitrine in muzej na novo uredili.

V muzeju je zbrana tehnična gasilska oprema, veliko različnega zgodovinskega materiala (zapiski, kronike v sliki in besedi, odlikovanja, diplome, priznanja, častne listine, razne plakete) in gasilske zaščitne opreme (uniforme, zaščitne obleke, delovne obleke, šlemi in drugo). Skupaj je v muzeju preko 600 kosov gasilskega gradiva in eksponatov.

Zbirka v muzeju je skrbno urejena in nudi obiskovalcu dobro preglednost. Prikaz zgodovine in negovanje tradicije v povezavi z moderno intervencijsko tehniko predstavlja učinkovito »izložbo«.

𝗭𝗴𝗼𝗱𝗼𝘃𝗶𝗻𝗮 𝗴𝗮𝘀𝗶𝗹𝘀𝘁𝘃𝗮 𝘃 𝗦𝗽𝗼𝗱𝗻𝗷𝗶 𝗦𝗮𝘃𝗶𝗻𝗷𝘀𝗸𝗶 𝗱𝗼𝗹𝗶𝗻𝗶

Zibelka gasilstva v naši dolini pa tudi širše je stekla, ko so na Spodnjem Štajerskem leta 1878 ustanovili Prostovoljno požarno brambo Sv. Peter v Savinjski dolini, nato pa leta 1881 še Prostovoljno požarno brambo Žalec. V kroniki je zapisano, da so dovoljenje za ustanovitev društva dobili šele, ko so vlogi, napisani v slovenskem jeziku, dodali še nemški prevod.

Žalec je bil koncem 19. stoletja proti utež »ponemčenemu« Celju, bil je narodnostno močno osveščen in ustanovitelja tukajšnje prve požarne brambe sta bila zavedna Slovenca in žalska veljaka Janez Hausenbichler ter Josip Širca.

Na pobudo narodnjakov so leta 1897 ustanovili Zvezo slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko, ki je imela sedež v Žalcu.

𝗦𝘁𝗮𝗿𝗼𝘀𝘁𝗲 𝗴𝗮𝘀𝗶𝗹𝘀𝘁𝘃𝗮 𝘃 𝗦𝗽𝗼𝗱𝗻𝗷𝗶 𝗦𝗮𝘃𝗶𝗻𝗷𝘀𝗸𝗶 𝗱𝗼𝗹𝗶𝗻𝗶

𝗝𝗼𝘀𝗶𝗽 Š𝗶𝗿𝗰𝗮 (𝟭𝟴𝟱𝟰-𝟭𝟵𝟯𝟯)

22 let je bil žalski župan, prvi načelnik Požarne brambe v Žalcu, prvi načelnik Zveze Slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko, ki je imela sedež v Žalcu, Dobil je nalogo, naj po predpisih Deželne gasilske zveze v Gradcu napiše slovenski vežbovnik. »Vežbenik zaveze slovenskih požarnih bramb na spodnjem Štajerskem« je prvič izšel leta 1899, leta 1908 pa še ponatis. Rokopis je hranjen v našem gasilskem muzeju.

𝗝𝗮𝗻𝗲𝘇 𝗛𝗮𝘂𝘀𝗲𝗻𝗯𝗶𝗰𝗵𝗹𝗲𝗿 (𝟭𝟴𝟯𝟴-𝟭𝟴𝟵𝟲)

Dolgoletni načelnik Požarne brambe v Žalcu. Lastnik gostilne, ki je bila zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije, organizator II. Slovenskega tabora v Žalcu 6. 9. 1868.

Pri Jožefu Bilgerju, oskrbniku graščine Novo Celje, se je seznanil s hmeljem in tudi sam posadil prvi nasad. Leta 1880 je bil med ustanovitelji hmeljarskega društva, leto kasneje pa je izdal knjižico Navod o hmeljariji, kjer je pozval savinjskega kmeta z besedami: »Vzemi v roke lopato in bodi hmeljar …« Po pravici ga imenujemo »oče savinjskega hmeljarstva«.

Več kot trideset let je bil svetovalec pri takratni trški občini Žalec ter njen večletni župan.

V Žalcu je prvi uveljavil poveljevanje v slovenskem jeziku pri požarni brambi, leta 1888 pa je kot župan uvedel slovenski jezik tudi v uradovanje.

𝗗𝗿. 𝗥𝗶𝗵𝗮𝗿𝗱 𝗕𝗲𝗿𝗴𝗺𝗮𝗻𝗻 (𝟭𝟴𝟴𝟭-𝟭𝟵𝟮𝟲)

Po poklicu zdravnik je na mestu načelnika Zveze Slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko leta 1911 nasledil Josipa Širco. Zveza je takrat štela 13 članic. Dr. Rihard Bergmann je do ustanovitve Jugoslovanske gasilske zveze, 1. junija 1919, razširil Zvezo na 63 članic. V novoustanovljeni Jugoslovanski gasilski zvezi je postal prvi podstarosta, hkrati pa je bil izvoljen za načelnika žalske gasilske župe. Njegova zasluga je bila, da je ob 40 letnici gasilskega društva v Žalcu, 10. julija 1922, tam potekala 3. skupščina Jugoslovanske gasilske zveze. To je bila velika vseslovenska gasilska manifestacija, ki so ji prisostvovali tudi gasilci s Hrvaške.

𝗗𝗼𝗯𝗿𝗼𝗱𝗼š𝗹𝗶 𝗻𝗮 𝗫𝗩𝗜𝗜𝗜. 𝗞𝗼𝗻𝗴𝗿𝗲𝘀𝘂 𝗚𝗭𝗦, 𝟲. 𝗶𝗻 𝟳.𝗼𝗸𝘁𝗼𝗯𝗿𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟯 𝘃 Ž𝗮𝗹𝗰𝘂.